V filmu Pay It Forward (Daj naprej) trinajstletni Trevor dobi šolsko nalogo: naredi nekaj, kar bo spremenilo svet. Njegov načrt je preprost – pomagaj trem ljudem, vsak od njih pa naj pomoč vrne naprej trem drugim. Veriga dobrote, ki se širi eksponentno.
Na zaključku projekta Podari trenutek v Knjižnici Domžale smo 2. aprila 2026 ugotovili, da ta ideja ni zgolj filmska fikcija – živi v 7.819 zapisanih dobrih delih slovenskih osnovnošolcev naše regije.
Ko je predsednik kluba Uroš Smolnikar pozdravil zbrane goste – učence, učitelje, starše in člane kluba –, je bilo v dvorani Knjižnice Domžale čutiti tisto posebno vrsto energije, ki nastane, kadar se v enem prostoru zbere toliko dobrih namenov. Po tradicionalnem poslušanju slovenske, evropske in rotarijske himne je predsednik zbrane popeljal skozi predstavitev Rotary International, Distrikta 1912 ter delovanja našega kluba. Gostom je osvetlil poslanstvo rotarijstva – od Paulovih Harrisovih začetkov leta 1905, ko so štirje poslovneži v Chicagu spoznali, da uspeh nosi s seboj odgovornost vračanja družbi, do danes, ko 1,4 milijona rotarijancev po vsem svetu gradi mostove prijaznosti in solidarnosti.
Podari trenutek – ko majhna dejanja postanejo gibanje
Osrednji del dogodka je pripadal projektu, ki je letos presegel vsa pričakovanja. Vodja projekta Gašper Roser-Kemperle je predstavil pot projekta Podari trenutek, ki se je pred tremi leti rodil na pobudo Rotary kluba Slovenj Gradec, v naš klub pa sta ga prinesla takratna predsednica Agata Pantar in sedanji predsednik Uroš Smolnikar.
Številke govorijo same zase: 7.819 zapisanih dobrih del – kar 2,6-krat več kot lani. Na nacionalni ravni v projektu sodeluje že 86 šol in 12 Rotary klubov, na območju UE Domžale pa kar 14 osnovnih in podružničnih šol. A za številkami se skrivajo zgodbe – zgodbe otrok, ki so se odločili, da ne bodo pogledali stran.
Šest zgodb, ki navdihujejo
Zaradi izjemnega odziva smo letos namesto prvotno načrtovanih treh podelili šest enakovrednih priznanj. Vsak nagrajenec je poleg diplome prejel tudi posebno nagrado: vpogled v poklic po lastni izbiri – priložnost, da za en dan zakorakajo v svet poklica, ki jih navdihuje.
Neža Logožar (6. razred, OŠ Rodica) je svojo prijateljico pospremila v bolnišnico in jo tam redno obiskovala. Ni naredila le enega dobrega dejanja – bila je tam znova in znova, kadar jo je prijateljica potrebovala. Kot je povedala sama: »Ona mi je bila dobra prijateljica in vedela sem, da sem tam za njo.« Neža si želi spoznati svet novinarstva ali igralstva.
Zala Janežič (7. razred, OŠ Roje) je opazila, da nekdo nima hrane, in ni ostala le pri misli. Delila je svojo hrano in skupaj z družino poskrbela, da so tej družini pomagali še dodatno. Na vprašanje, ali je za to potreben pogum, je odgovorila preprosto: »Ne moreš pač stran gledati.« Zala bi rada postala učiteljica angleščine.
Viktor Nikolič (5. razred, OŠ Rodica) je na ljubljanski tržnici srečal gospo z dojenčkom, ki je jokal. Medtem ko je mama izbirala hrano, je malčka zabaval, dokler se ta ni pomiril. »Lepo mi je bilo, ko sem ga malo zabaval,« je povedal Viktor, ki s tem potrjuje, da dobra dela služijo tudi nam samim. Njegov sanjski poklic? Seveda – nogomet.
Ana Sešek (6. razred, OŠ Mengeš) ni izstopala zaradi enega dejanja, ampak zaradi svoje vztrajnosti in več kot 400 dokumentiranih dobrih del. Dobrota pri njej ni izjema, temveč kar navada. Kot je povedala: »Prijateljice me spodbujajo, da dobroto daš vsem, ne samo določenim ljudem.« Ana si želi postati vizažistka.
Maša Sivec (9. razred, OŠ Mengeš) je svojo umetniško nadarjenost uporabila za skupno dobro – njene ilustracije dobrih del so krasile razstavo v dvorani in dale projektu vizualno podobo. Maša bi rada postala raziskovalka na Institutu Jožef Stefan. Njene ilustracije bo šola ohranila kot trajni opomnik.
Emina Lojović Perenda, Nika Janežič in Ina Jelovčan (4. razred, OŠ Dob) so s skupnim dobrim delom odprle posebej pomembno temo: znati privoščiti drugemu. V družbi, ki pogosto tekmuje, so te učenke pokazale, da je iskreno veselje ob uspehu sočloveka eno najmočnejših dejanj prijaznosti. Skupaj so si izbrale poklic kuharice.
Poseben prispevek je dala tudi učiteljica Mateja Rednak Gradišek z razredom 2.c OŠ Jurija Vege Moravče, ki so skupaj ustvarili plakat dobrih del in pokazali, kako veliko lahko dosežemo, ko sodelujemo. Kot je povedala: »Najlepše je, da v razredu ustvarimo pozitivno klimo, ob kateri vsi rastejo.« Razred si bo ogledal delo arheologov.
Animirani film in utrinki s šol
Poseben trenutek je bil ogled animiranega filma, ki so ga ustvarili učenci Osnovne šole Roje – duhovita in ganljiva zgodba o tem, kako sošolci priskočijo na pomoč, kadar je to potrebno. Kratek video z utrinki s sodelujočih šol pa je pokazal, kako je projekt zaživel v vsakdanjem šolskem življenju po vsej regiji.
Prehodni pokal in priznanja
Letošnja najaktivnejša šola je postala OŠ Mengeš, ki je zbrala kar 5 dobrih del na učenca. Koordinatorici Nives Zelenjak in Mojca Gregorin sta s svojimi učenci prevzeli prehodni pokal in donacijo v višini 1.000 €, ki bo namenjena Šolskemu skladu za izvajanje humanitarnih in nadstandardnih dejavnosti. Pokal sta slovesno prevzeli iz rok koordinatorice lanskoletne zmagovalke, OŠ Rodica.
Kot je povedala koordinatorica: »Res mi je dragoceno, da razmišljamo o empatiji, o sočutju – to je prioriteta na naši šoli. Vsak dan en delček, učenci pomagajo, in ko vidijo, kaj so drugi naredili, jih to še dodatno navdihne.«
Posebne zahvale za sodelovanje smo izročili vsem šolam, ki so letos soustvarjale projekt: OŠ Dob s podružnico Krtina, OŠ Domžale s podružnico Ihan, OŠ Dragomelj, OŠ Venclja Perka, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Moravče s podružnico Vrhpolje, OŠ Janka Kersnika Brdo s podružnicama Krašnja in Blagovica, OŠ Trzin, OŠ Roje, OŠ Lila Ljubljana, OŠ Mengeš in OŠ Rodica.
Lansko leto nagrade – danes izkušnje
Na oder so stopile tudi tri lanskoletne nagrajenke. Julija Stražar, ki je lani izbrala poklic policistke na konju, je navdušeno pripovedovala o obisku policijskega hleva, kjer je spoznala konje in preizkusila opremo. Lea Radovič še vedno čaka na srečanje z igralcem – obljuba, ki jo bomo izpolnili. Ema Šiljdevič pa je pokukala v svet radiologije, kjer so ji pokazali aparature in jo vključili v obravnavo pacienta. Vse tri so podale jasno sporočilo: izkušnja jih je navdihnila, da nadaljujejo z dobrimi deli – ne zaradi nagrade, ampak zato, ker je to postalo del njih samih.
Darko Đurič: »Kar dobiš, daj naprej«
Slavnostni gost dogodka je bil Darko Đurič – paraolimpijski plavalec, vrhunski športnik in rotarijanec iz RC Carniola Ljubljana. Človek, ki je svojo življenjsko zgodbo pretvoril v navdih za tisoče.
Darko se je rodil brez obeh nog in ene roke. Njegova biološka družina ga ni mogla sprejeti, zato je prvi dve leti življenja preživel po domovih, dokler ga pri dveh letih ni sprejela rejniška družina – Veronika in Milan Debeljak iz Podbrezij. »Imela sta štiri svoje otroke, majhno kmetijo in dovolj veliko srce, da sta dala dom tudi fantu brez nog in roke,« je povedal Darko ob aplavzu dvorane.
Njegova pot je bila zaznamovana z ovirami in ljudmi, ki so vanje verjeli – pa tudi s tistimi, ki niso. Ko je želel dokazati, da lahko vozi avtomobil brez predelav, mu je zdravnik rekel: »Super ste pokazali, da lahko vozite, ampak to v Sloveniji ni mogoče.« Darko ni odnehal. Leta 2017 je kot prvi v Evropi dobil dovoljenje za vožnjo brez kakršne koli predelave vozila. Danes letno prevozi okoli 40.000 kilometrov.
A Darkova zgodba ni le zgodba o vztrajnosti – je zgodba o vračanju. Ko je v Ameriki spoznal Arona iz Norveške, ki ima enako invalidnost, mu je pokazal, da lahko vozi. Mesec pozneje mu je Aron sporočil, da tudi sam zdaj vozi. »Če nekaj dobiš, daj naprej,« je Darkovo prepričanje.
In prav to sporočilo – tako blizu filmu Pay It Forward – je tisto, kar povezuje Darkovo zgodbo s projektom Podari trenutek. Otroci, ki delijo hrano, ki spremljajo prijatelje v bolnišnico, ki zabavajo dojenčke na tržnici – vsi po svoje dajejo naprej. In veriga se širi.
Darko je učencem pred slovesom svetoval: »Ko vam kdo reče, da nekaj ni mogoče – poskusite dokazati nasprotno. Zmagovalci nikoli ne odnehajo. Ampak naučite se tudi odgovornosti – ko naredite napako, jo priznajte in popravite. To je pravi pogum.«
Kaj nas je naučil ta dan
Rotarijstvo temelji na preprostem, a mogočnem načelu: kdor ima, daje. Ne iz obveznosti, temveč iz zavedanja, da vsak podarjeni trenutek – vsak delež hrane, vsak obisk v bolnišnici, vsak nasmeh neznancu – ustvarja valove, ki segajo dlje, kot si lahko predstavljamo.
Projekt Podari trenutek, ki ga je zasnoval RC Slovenj Gradec in danes povezuje 12 Rotary klubov po vsej Sloveniji, je živ dokaz tega načela. V dveh letih se je iz lokalne pobude razvil v gibanje, ki vključuje več kot 15.000 sodelujočih. Na območju Domžal, Moravč in Lukovice, kjer ima naš klub poseben odnos z rejniškimi družinami, to gibanje dobi še globlji pomen.
7.819 zapisanih dobrih del ni le statistika. Je 7.819-krat, ko se je nekdo odločil, da ne bo pogledal stran. In kot nas je opomnil Darko Đurič – vsako od teh dejanj lahko sproži verigo, ki seže dlje, kot si danes lahko predstavljamo.
V duhu rotarijskih štirih vprašanj – Ali je to res? Ali je pošteno do vseh? Ali bo spodbujalo prijateljstvo in dobrovoljo? Ali bo koristilo vsem? – lahko na vse odgovorimo z odločnim: da.
Vidimo se prihodnje leto. Z novimi zgodbami, novimi dobrimi deli in z vedno širšo verigo podarjenih trenutkov.
Rotary klub Domžale deluje od leta 1998 in združuje 16 članov ter 5 častnih članov. Poleg projekta Podari trenutek klub skozi vse leto organizira tudi miklavževanje za otroke iz rejniških družin ter jesenski tabor za rejniške otroke. Sestanki potekajo vsak četrtek v Hotelu Ambient. Več o klubu in možnostih sodelovanja pri katerem koli članu kluba – edini pogoj je dobro srce.
