datum: 16. 5. 2024
Nedavno smo gostili Roberta Friškovca, zaporniškega vikarja in koordinatorja za duhovno oskrbo zaprtih oseb, zaposlenega na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je ponudil poglobljen vpogled v realnosti zapora in preobrazbeno moč obnavljalne pravičnosti.
Friškovčevo obsežno ozadje — pridobivanje magisterija iz obnavljalne pravičnosti in doktorskega študija prava — je zagotovilo bogato kuliso za dialog, ki je ponudil tako strokovni vpogled kot filozofsko razmišljanje o naravi svobode. Kot zagovornik duhovne oskrbe v zaporih, je poudaril duhovne in psihološke ‘rešetke’, s katerimi se posamezniki soočajo znotraj in zunaj zapora. Osvetlil je kompleksne družbene in osebne posledice zaporne kazni, poudarjajoč, da “naša dojemanja zapora lahko oblikujejo naravo pravičnosti in rehabilitacije.”
Na podlagi svojih dolžnosti pri Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in njegovih mednarodnih sodelovalnih prizadevanj je Friškovec predstavil nujno potrebo po družbenem sočutju. Dotaknil se je pomembnih izzivov v zaporu, na primer prenaseljenosti in perečega vprašanja duševnega zdravja ter pogosto nezadovoljene potrebe po ustrezni rehabilitaciji in programih obnavljalne pravičnosti, ki ciljajo na povezovanje raztrganih odnosov med storilci, žrtvami in njihovimi skupnostmi.
- Gre za družbeni odsev. Zato je zelo smiselno skupnost (kot tretji element) vključevati med storilca in oškodovano osebo oziroma žrtev v procesu obnavljalne pravičnost. Slednji pristop k reševanju konfliktov in kaznivih dejanj, se osredotoča na potrebe in vlogo vseh vpletenih strani, vključno z žrtvami, storilci in skupnostjo. Temelji na ideji, da je pravičnost najbolje dosežena, ko se popravi škoda, ki je bila povzročena,in ko se obnovijo odnosi, namesto da se osredotoča zgolj na kaznovanje storilcev. Obnavljalna pravičnost poudarja sodelovanje vseh vpletenih strani. Njen cilj je obnoviti odnose, obnoviti žrtvam dostojanstvo in omogočiti storilcem, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja. To se lahko doseže z mediacijo, restitucijo ali drugimi oblikami dialoga in sodelovanja.
Friškovec je delil informacije o 1800 zapornikih v Sloveniji, katerih doba prestajanja zaporne kazni v povprečju znaša dve leti in pol, ter o izzivih dela z visokim deležem tujcev ter slovenskimi državljani, zaprtimi v tujini.
- V Sloveniji je trenutno okoli 1800 zapornikov, od tega okoli 30% tujcev iz 60 različnih držav (večinoma zaradi organizacije ilegalnih migracij). Izziv je že, kako govoriti z njimi. Povprečna doba prestajanja zaporne kazni je dve leti in pol, 17 je obsojencev s 30 letno zaporno kaznijo in eden z dosmrtno kaznijo. Delež povratnikov znaša okoli 40% (velja za slovenske državljane). Kazen prestajajo v 6 zavodih za prestajanje kazni zapora, med temi je zapor za ženske na Igu in zapor za mladoletne v Radečah.
- V tujini je zaprtih 210 Slovencev. V Evropi se zapori vsaj okvirno držijo zaporskih standardov. Izven Evrope je obiskal zapore v Argentini, Kamerunu, Kanadi, Malaviju, na Filipinih in še kje. Tam so lahko zadeve res krute. Na primer v Peruju moraš v zaporu sam plačati za vse: za varnost, za hrano, za posteljo itd.
- V Sloveniji imamo velik odstotek umorov, povezanih z družinskim okoljem. V Sloveniji se ne učimo pogovarjati, ogromno stvari pometamo pod preprogo, veliko dajemo na sliko, namenjeno zunanjemu svetu. Znotraj štirih sten pa se dogaja nekaj drugega.
Njegove izkušnje pri usposabljanju delavcev v zaporu za mediacijo zagotavljajo, da so načela konfliktnega reševanja in komunikacije vgrajena v središče rehabilitacijskih prizadevanj. Izobraževanje in javno sodelovanje, kot opazi, sta ključna pri preoblikovanju javnih zaznav o zapornikih, odmiku od senzacionaliziranih pripovedi k bolj obveščenim in sočutnim pogledom.
Friškovčeva zavezanost vzroku je bila očitna, ko je izjavil: “Pravo delo se začne, ko vidimo onkraj zločina človeka, sposobnega za spremembo in zaslužnega druge priložnosti.” Njegovo predavanje je stalo kot poziv k sočutju, zagovarjajoč intersekcijski pristop, ki obravnava posamezne, družinske in družbene dimenzije zapora.
“Pravo delo se začne, ko vidimo onkraj zločina človeka, sposobnega za spremembo in zaslužnega druge priložnosti.”
Člani Rotary kluba smo odšli z aktivnimi spoznanji: podpirati pobude za duševno zdravje zapornikov, zagovarjati vključevanje okvirov obnavljalne pravičnosti v kazenski sistem in postati proaktivni udeleženci v razpravi o reformi zapora. Friškovčevi uvidi so služili kot prepričljiv opomnik, da je ključ do učinkovite rehabilitacije in zmanjševanja števila ponovitvenih kaznivih dejanj v izobraževanju, duhovnem vodstvu in sistemskih spremembah.
Za več informacij o prizadevanjih Roberta Friškovca in področju obnavljalne pravičnosti prosim obiščite European Forum for Restorative Justice (EFJR) in se poučite o njihovem delu pri napredovanju dialoga in prakse obnavljalne pravičnosti po Evropi.
