(Zapis o kulturi povezovanja in skupnosti)
Če smo na taboru gradili JAZ vsakega otroka, smo na tradicionalnem Miklavževanju v Lukovici gradili skupnost – MI.
V četrtek, 4. decembra, se je Kulturni dom Janka Kersnika spremenil v prostor, kjer ni bilo pomembno, iz kakšne družine prihajaš. Zbralo se je 113 otrok – tako iz rejniških družin širše regije (Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica, Moravče) kot otrok članov našega kluba. Skupaj s starši in rejniki smo ustvarili eno veliko družino.
Zvezdica, ki je ponovno zasijala
Letos nas je v praznično vzdušje popeljalo gledališče Pravljična frtina s predstavo “Zvezdica, ki je nehala svetiti”. Simbolika ne bi mogla biti lepša – otroci so pomagali deklici, da je njena zvezdica spet dobila sijaj. Sporočilo je bilo jasno: tudi če tvoja lučka ugasne, se najde nekdo v skupnosti, ki ti jo pomaga prižgati.
Miklavžev zapis: “Vidim te”
Ko smo s skupnimi močmi priklicali sv. Miklavža, ni prinesel le daril (za katera se zahvaljujemo donatorjem Hofer in Merit).
Prinesel je besede, ki ostanejo.
Naš član Gregor, ki je letos prevzel to častno in odgovorno vlogo, je svojo izkušnjo opisal z besedami, ki se dotaknejo duše:
“Težko opišem, kaj človek občuti, ko pred seboj vidi otroške oči, ki nosijo več poguma, bolečine in upanja, kot bi si kdo mislil. V trenutku ti postane jasno, da to ni samo obisk – to je privilegij. Otrokom sem povedal dve preprosti misli: ‘Verjemi vase, pa bo šlo’ in ‘Naredi prvi korak in pogum pride za tabo’. Ko stojiš pred njimi v tisti popolni tišini, začutiš človeškost.”
Ob sladkanju s tradicionalnimi trojanskimi krofi, ob prisotnosti županje Lukovice mag. Olge Vrankar, predsednika Rotary kluba Uroša Smolnikarja in naše neumorne Martine Oražem, smo vedeli: ustvarili smo večer, ki na novo nastavi kompas.
Letošnji dogodek je bil še posebno izjemen, kajti po skoraj 30 letih sodelovanja se poslavlja Marta Tomec, ki je bila gonilo razvoja rejništva v tem prostoru. Skupaj smo ji pričarali en topel objem in se ji zahvalili za njeno preteklo delo.
