Najmočnejši trenutek letošnjega Jesenskega tabora se ni zgodil na taboru, ampak v avtu na poti domov.
Rejniška mama je po prvem dnevu vprašala otroka, ali ve, kaj druži otroke, s katerimi je preživel dan. Odkimal je. Povedala mu je, da vsi živijo v rejniških družinah, tako kot on. Najprej je opazila iskrico v njegovih očeh, nato olajšanje v telesu. Spoznal je, da s svojo zgodbo ni sam.
Zgodbo nam je posredovala Tjaša Vehovec s Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, Enota Domžale. »Kako dragoceno spoznanje,« je pripisala.

Tretjo jesen zapored
Rotary klub Domžale je Jesenski tabor za otroke iz rejniških družin letos organiziral in financiral že tretjič. Med jesenskimi počitnicami, od 26. do 28. oktobra 2026, je otroke, stare od šest do štirinajst let, gostil AIA – Mladinski center Mengeš. Program je z ekipo animatork vodila Sanja, magistrica predšolske vzgoje in vodja plesnega centra Moveo, družine pa je na tabor povabil center za socialno delo.
Tretje leto ni ponovitev prvega. Na tabor se vračajo večinoma isti otroci in to se pozna. »Tabor je potekal zelo prijetno in umirjeno, ker so nas otroci že poznali in nam zaupali. Tako so se še bolj sprostili,« pove Sanja.
»Na začetku smo čutile več nezaupanja in distance do nas, letos pa veliko manj, česar smo bile posebej vesele.«
Sanja, vodja programa
Ker animatorke iste otroke spremljajo iz leta v leto, vidijo tudi njihovo pot: »Rade bi izpostavile, da smo pri vseh otrocih videle napredek. Lepo se razvijajo in imajo manj čustvenih stisk, kar je tudi odraz odnosa njihovih rejniških staršev.«
Nič ni bilo obvezno
Tabor je namenoma netekmovalen. Že lani se je pokazalo, da tekmovanje pri teh otrocih hitro prebudi strah pred porazom in sram, zato je bilo letos skupinskega dela še več: olimpijada, na kateri so vsi skupaj premagovali čas, skupna orientacija in poligon, pri katerem je štela pot, ne cilj.
»Otrokom smo vedno dale izbiro, nič ni bilo obvezno,« pove Sanja. »Zanimivo je bilo, da smo pri nekaterih na začetku, ko smo dejavnost predstavile, zaznale odpor, strah ali željo, da ne bi sodelovali. Nato pa so se skoraj vedno priključili vsi, celo več kot običajno pri drugih varstvih, kar me je pozitivno presenetilo.«



Duhci, filmi in skriti zaklad
Vsak dan je imel svojo temo, vse tri pa je povezovalo vzdušje noči čarovnic. Na spoznavni dan so otroci v treh skupinah po športnem parku iskali devet skritih duhcev in iz črk na njih sestavili skrivno kodo. Na filmski dan so posneli svoje filme in se preizkusili v sobi pobega. Na čarobni dan so iz balonov izdelali protistresne žogice, zmešali čarovniške limonade, si dali poslikati obraz in tabor sklenili z diskom, nekateri v kostumih, ki so jih prinesli od doma.
Največ navdušenja je požel lov na skriti zaklad po Mengšu; o njem so rejniški starši pripovedovali še na centru za socialno delo. In poslikane buče so tudi letos vsi hoteli odnesti domov.







Kaj jih druži
Na centru za socialno delo pravijo, da jim takšni projekti pomenijo podporo pri delu z rejniškimi družinami, otrokom pa priložnost, da si širijo socialno mrežo.
Zaupanje se ne zgradi v treh dneh. Gradi se iz jeseni v jesen. Otroke na taboru druži rejništvo, četudi tega vsi ne vedo. Po treh jesenih jih druži še nekaj: poznajo drug drugega, poznajo animatorke in vedo, da se imajo kam vrniti.
Hvala
Hvala Sanji in animatorkam, ki so tabor izpeljale, ekipi AIA – Mladinskega centra Mengeš za prostor in gostoljubje ter Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, Enota Domžale, za zaupanje in sodelovanje. Posebna zahvala gre rejniškim staršem, ki tem otrokom dajejo varnost in toplino vsak dan, ne le tri dni v oktobru.
Več o projektu: Jesenski tabor Rotary kluba Domžale.







